Gastroezofagealni refluks pri mačkah se lahko razvije v resen zdravstveni problem, če ga ne zdravimo pravočasno. Pogosto bruhanje vaše mačke lahko nakazuje na gastroezofagealni refluks kot glavni razlog za zaskrbljenost, zlasti ko gre za regurgitacijo delno ali popolnoma neprebavljene hrane.
Pomembno je vedeti, da medtem ko lahko mačke redno bruhajo krznene kroglice, je gastroezofagealni refluks drugačen in ogroža zdravje živali.
Gastroezofagealni refluks je pogostejši pri mladih mačkah, vendar lahko prizadene živali katere koli starosti. Ponavljajoča se izpostavljenost požiralnika želodčnim sokovom lahko povzroči celo razjede v zgornjem prebavnem sistemu mačke.
predmet
Vzroki – Gastroezofagealni refluks pri mačkah
Vzroki za gastroezofagealni refluks pri mačkah so lahko različni. To se lahko zgodi zlasti po tem, ko je bila mačka v splošni anesteziji v nepravilnem položaju, ki omogoča, da želodčni sok doseže požiralnik. Tudi prehrana z visoko vsebnostjo maščob lahko prispeva k tej težavi, zlasti v primerih, ko mačka pogosto bruha.
Oglejmo si podrobneje nekaj najpogostejših vzrokov za gastroezofagealni refluks pri mačkah.
Napačna anestezija. Pogost vzrok gastroezofagealnega refluksa pri mačkah je anestetik, apliciran v nepravilnem položaju. Ko je mačka pod splošno anestezijo, lahko nepravilen položaj omogoči, da se želodčni sok premakne v požiralnik, kar vpliva na zdravje zgornjega dela prebavnega sistema.
Dieta z visoko vsebnostjo maščob. Mačke, ki uživajo hrano z veliko maščobami, lahko razvijejo gastroezofagealni refluks. Hrana z visoko vsebnostjo maščob lahko povzroči sprostitev spodnjega ezofagealnega sfinktra, kar omogoči, da se želodčni sokovi vrnejo v požiralnik.
Pogosto bruhanje. Pri mačkah z anamnezo pogostega bruhanja je lahko povečano tveganje za gastroezofagealni refluks. Nenehno bruhanje lahko draži požiralnik in spodbuja to težavo.
Preberite tudi: Zakaj mačka pogosto bruha?
Anatomske težave. Določene anatomske težave, kot so diafragmalne kile ali prirojene malformacije požiralnika, lahko prispevajo k gastroezofagealnemu refluksu.
Želodčne bolezni. Želodčne bolezni, kot so gastritis ali razjede, lahko pri mačkah sprožijo gastroezofagealni refluks. Vnetje ali poškodba želodca lahko vpliva na delovanje spodnjega ezofagealnega sfinktra.
Stres. Razmere stalnega stresa lahko prispevajo k razvoju težav s prebavili, vključno z gastroezofagealnim refluksom. Pri mačkah, občutljivih na stres, se lahko spremeni prehranjevalno vedenje in njihov prebavni sistem je lahko bolj dovzeten za takšne motnje.
Simptomi gastroezofagealnega refluksa pri mačkah
Simptomi, povezani z gastroezofagealnim refluksom, vključujejo bruhanje, ki vsebuje neprebavljeno hrano, ne le dlake, ali obarvano tekočino (žolč ali želodčni sok). Bruhanja na splošno ne spremljajo mišični krči. Mačka lahko postane glasna in boli pri požiranju, v hudih primerih pa se lahko občutno zmanjša apetit, zaradi česar žival izgubi težo.
Zdravljenje gastroezofagealnega refluksa pri mačkah
V resnih primerih lahko veterinar predpiše zdravila za krepitev sfinktra med želodcem in požiralnikom. Vendar pa najpogosteje priporočeno zdravljenje vključuje prilagoditev mačje prehrane.
Včasih, v hujših primerih, se lahko predlaga, da popolnoma prenehate jesti za dan ali dva, nato pa preidete na dieto z nizko vsebnostjo maščob in beljakovin. Pomembno je, da je hrana postrežena v majhnih porcijah, razporejenih na več obrokov čez dan.
Če prilagoditev prehrane ne vodi do izginotja gastroezofagealnega refluksa, bo morda potreben nov zdravniški posvet. V tem primeru lahko veterinar priporoči temeljitejše preiskave in celo ezofagoskopijo, da bi podrobno pregledal stanje mačjega požiralnika in ugotovil morebitne osnovne težave. Ključnega pomena je natančno spremljanje odziva na zdravljenje in prilagoditev pristopa posebnim potrebam vsake mačke, da se zagotovi učinkovito okrevanje prebavnega zdravja.
Skratka, pomembno je identificirati in zdraviti osnovni vzrok gastroezofagealnega refluksa, da zagotovimo učinkovit pristop k zdravljenju in preprečimo ponovitve. Zelo priporočljivo je, da se posvetujete z veterinarjem, da ugotovite specifičen vzrok in pripravite ustrezen načrt zdravljenja za vašo mačko.
